Prusija

Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev)

Prusija
Preußen
1525–1947
zastava (1892–1918)grb (1701–1918)
Geslo
Suum cuique  (latinsko)
"Vsakemu svoje"
Prusija (modro) kot del Nemškega cesarstva
Glavno mestoKönigsberg, pozneje Berlin
Jezikinemščina
Religijaprotestantizem, katolicizem
Vladamonarhija
vojvoda
 - 1525–68Albert I. (prvi)
 - 1688–1701Friderik III. (zadnji)
kralj
 - 1701–13Friderik I. (prvi)
 - 1888–1918Viljem II. (zadnji)
predsednik vlade
 - 1918–20Paul Hirsch (prvi)
 - 1933–45Hermann Göring (zadnji)
Zgodovinsko obdobjenovi vek
 - Vojvodina Prusija10. april 1525
 - združitev z Brandenburgom27. avgust 1618
 - Kraljevina Prusija18. januar 1701
 - Svobodna država Prusija9. november 1918
 - de facto ukinitev30. januar 1934
 - de jure ukinitev25. februar 1947
Površina
 - 1939297.007 km²
Prebivalstvo
 - 1939 (ocena)41.915.040 
     Gostota141,1 /km²)
Danes delNemčija, Poljska,
Rusija, Litva,
Danska, Belgija,
Češka,Nizozemska

Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.

Brandenburški Hohenzollerji so svojo monarhijo gradili postopoma, vztrajno in sistematično. Ime je dobila po Vojvodini Prusiji, ki so jo Branderburžani priženili leta 1618. Kraljevi naslov so najprej (1701) pridobili prav na tem ozemlju, kasneje pa se je pojem kraljevina Prusija razširil na vse njihove posesti. Kralj Friderik Viljem I. je organiziral urejeno in učinkovito državo in vojsko. Kralj Friderik II., Veliki, je v mnogih vojnah Avstriji iztrgal bogato Šlezijo, vzpodbudil prvo delitev Poljske in s pridobljenim poljskim ozemljem povezal ozemlje nekdanje Vojvodine Prusije s svojimi matičnimi brandenburškimi posestmi.

V napoleonskih vojnah je Prusiji sprva kazalo slabo, po Napoleonovem zlomu v Rusiji pa je njena vojska prevzela velik delež bremen v bojih za dokončno zmago nad Napoleonom. Na dunajskem kongresu je bila Prusija zato nagrajena z velikimi ozemeljskimi pridobitvami, vključno z več kot polovico kraljevine Saške. Svoja ozemlja je tako strnila od Saške do reke Njemen na vzhodu ter na zahodu oblikovala še veliko ločeno posest v Porenju.

Z nastopom ministrskega predsednika Otta von Bismarcka je Prusija prevzela pobudo pri združevanju nemških držav in leta 1867 ustanovila nacionalno Severnonemško zvezo. Po zmagi v vojni s Francijo (1871) se je pruski kralj Viljem I. okronal za nemškega cesarja. Odtlej je bila kraljevina Prusija največja in vodilna zvezna enota Nemškega cesarstva. Pruski kralj je bil istočasno nemški cesar, pruski ministrski predsednik pa istočasno nemški kancler. Zgodovina Prusije se je stopila z zgodovino Nemškega cesarstva.

Po porazu Nemškega cesarstva v prvi svetovni vojni je republika (Freistaat) Prusija postala največja zvezna dežela Weimarske republike. Hitler si je, potem ko je prišel na položaj nemškega kanclerja, prisvojil pruski upravni aparat in policijo ter z njuno pomočjo dokončno prevzel vso oblast v Nemčiji. Po porazu tretjega rajha v drugi svetovni vojni in njegovi delitvi v štiri okupacijske cone je 25. februarja 1947 Zavezniški nadzorni svet formalno razglasil razpustitev Prusije.

Uvod

Prusija se je sprva imenovalo ozemlje med spodnjim tokom Visle in Njemnom, ki je bilo domovina baltskih Prusov, ki so jih prvi pokristjanjevalci v 11. in 12. stoletju zaman skušali pokristjaniti.

Leta 1226 je poljski knez Konrad I. Mazovski za boj proti Prusom poklical na pomoč Nemški viteški red (križniki), ki ga je ogrski kralj Andrej II. ravnokar izgnal iz svoje države. Z zlato bulo cesarja Friderika II., s katero je cesar viteškemu redu podelil oblast v Prusiji, in z blagoslovom papeža Gregorja IX. so križniki v naslednjih desetletjih zavzeli deželo Prusov in se potem širili še naprej v Livonijo. Na njihovem ozemlju so zrasla bogata hanseatska mesta kot Gdansk, Torunj, Elbag.

Leta 1386 sta se Poljska in Litva združili v personalni uniji in nemški vitezi so dobili močnega soseda, ki jih je ogrožal. V letih 1409-10 je prišlo med nasprotnikoma do vojne, ki se je končala z bitko na Grunvaldskem polju, v kateri so bili vitezi odločilno premagani, njihov veliki mojster pa je v bitki padel. Odtlej vitezi vojaško niso več predstavljali velike sile. Vojna je viteško državo tudi notranje oslabila.

V drugi četrtini 15. stoletja so se stanovi v viteški državi združili v Prusko zvezo, ki se je pogajala s križniškim redom v glavnem glede dajatev. Represalije križniških oblasti proti članom zveze so leta 1454 pripeljale do upora. Vstajniki so za pomoč prosili poljskega kralja Kazimirja IV., ki se je odzval pritrdilno, kar je pripeljalo do trinajstletne vojne, ki se je končala leta 1466 z drugim torunjskim mirom. Nemški vitezi so se morali umakniti z ozemelj zahodno od Visle in iz pokrajin Chełmno in Warmija vzhodno od nje. Ta ozemlja, kjer so prebivalci pretežno še govorili poljsko, so odtlej pripadala poljski kroni in so poznana kot Kronska ali Kraljeva Prusija. Preostali del ozemlja, t. i. Vzhodna Prusija, je ostal nemškim vitezom, vendar kot fevd poljske krone. Svojo prestolnico so iz Gdanska preselili v Königsberg (današnji Kaliningrad).

Drugi jeziki
Afrikaans: Pruise
Alemannisch: Preussen
አማርኛ: ፕሩሲያ
Ænglisc: Prēossland
العربية: بروسيا
مصرى: بروسيا
asturianu: Prusia
تۆرکجه: پروس
башҡортса: Пруссия
žemaitėška: Prūsėjė
беларуская: Прусія
беларуская (тарашкевіца)‎: Прусія
български: Прусия
brezhoneg: Prusia
bosanski: Pruska
català: Prússia
нохчийн: Прусси
کوردی: پروسیا
čeština: Prusko
Cymraeg: Prwsia
dansk: Preussen
Deutsch: Preußen
dolnoserbski: Pšuska
Ελληνικά: Πρωσία
English: Prussia
Esperanto: Prusio
español: Prusia
euskara: Prusia
فارسی: پروس
suomi: Preussi
français: Prusse
Frysk: Prusen
Gaeilge: An Phrúis
Gàidhlig: A' Phruis
Gaelg: Yn Phroosh
עברית: פרוסיה
हिन्दी: प्रशिया
hrvatski: Pruska
hornjoserbsce: Pruska
Bahasa Indonesia: Prusia
Interlingue: Prussia
Ido: Prusia
íslenska: Prússland
italiano: Prussia
日本語: プロイセン
ქართული: პრუსია
қазақша: Пруссия
한국어: 프로이센
Latina: Borussia
Lëtzebuergesch: Preisen
лезги: Пруссия
Limburgs: Pruses (land)
Ligure: Pruscia
lietuvių: Prūsija
latviešu: Prūsija
македонски: Прусија
മലയാളം: പ്രഷ്യ
मराठी: प्रशिया
Bahasa Melayu: Prusia
مازِرونی: پروس
Napulitano: Prussia
Plattdüütsch: Preußen (Staat)
Nedersaksies: Praissen
Nederlands: Pruisen
norsk nynorsk: Preussen
norsk: Preussen
occitan: Prússia
ਪੰਜਾਬੀ: ਪ੍ਰੌਇਸਨ
پنجابی: پروشیا
português: Prússia
română: Prusia
русский: Пруссия
русиньскый: Пруссія
sardu: Prùssia
sicilianu: Prussia
Scots: Proushie
srpskohrvatski / српскохрватски: Pruska
Simple English: Prussia
shqip: Prusia
српски / srpski: Пруска
svenska: Preussen
Kiswahili: Prussia
தமிழ்: புருசியா
Tagalog: Prusya
Türkçe: Prusya
татарча/tatarça: Prussiä
українська: Пруссія
اردو: پروشیا
Tiếng Việt: Phổ (quốc gia)
West-Vlams: Pruussn
吴语: 普鲁士
ייִדיש: פרייסן
Yorùbá: Prussia
中文: 普魯士
文言: 普魯士
粵語: 普魯士