Meteorski roj

Meteorski roj (tudi meteorski dež) je nebesni pojav pri katerem se vidi večje število meteorjev, ki navidezno izvirajo iz ene točke. Točka iz katere izvirajo meteorji se imenuje radiant.

Meteorji so posledica delcev, ki vstopijo v atmosfero Zemlje z izredno veliko hitrostjo. Manjši delci zaradi trenja pri gibanju skozi zrak izparijo. Večji delci pa pustijo svetlo sled, ki hitro izgine. Sled nastane zaradi zastojnega tlaka, ki deluje na delec pri gibanju skozi zrak. Večina delcev tako razpade in nikoli ne dosežejo površine Zemlje. Kadar pa delec (ali njegov del) pade na površino Zemlje, ga imenujemo meteorit.

Merilo za aktivnost meteorskega roja je zenitna urna frekvenca (ZHR), ki meri število meteorjev, ki bi jih videl opazovalec na temnem in jasnem nebu, če bi bil radiant v nadglavišču.

Poenostavljen prikaz nastanka meteorskega roja. Siv pas predstavlja področje delcev, ki so izpareli iz kometa. Pri prehodu Zemlje skozi ta pas, vidimo meteorski roj. Na obliko pasu močno vplivajo različni zunanji vplivi.

Izvor in nastanek meteorskih rojev

Meteorski roji imajo svoj izvor v delcih, ki jih za seboj pusti komet. Kometi so sestavljeni iz vodnega ledu in delcev kamnin. Ko pride komet v bližino Sonca prične led izhlapevati in s tem se sproščajo manjši delci. Vidimo jih kot kometov rep. Ti delci snovi imajo podobno sestavo in obliko kot meteoroidi. Na ta način se po celotni poti kometa razsujejo meteoroidi obliki meteoroidnega toka. Med kroženjem Zemlje okoli Sonca včasih Zemlja prečka ta meteoroidni tok in na Zemlji takrat opazimo meteorski roj. Meteoroidi z veliko hitrostjo vstopajo v atmosfero, zaradi velikega zastojnega tlaka, ki deluje nanje, se segrejejo in kažejo kot meteorji.

Irski astronom George Johnstone Stoney (1826-1911) in britanski astronom Arthur Matthew Weld Downing (1850-1917) ter od njiju neodvisno v Nemčiji Adolf Berberich so že leta 1890 prišli na zamisel, da so meteorski roji posledica meteoroidnega toka, ki nastane na poti kometa. Težnostna sila na te delce določa kje bo njihov tok sekal pot Zemlje. V letu 1985 je E. D. Kondratjeva in E. A. Reznikov z Univerze v Kazanu sta prva pravilno določila leto v katerem so nastali delci, ki so povzročili nekatere meteorske roje Leonidov. Peter Jenniskens je objavil predvidene meteorske roje za naslednjih 50 let [1] Po dolgem času se lahko oblika prašnih področij zelo spremeni. Eden izmed vplivov je v resonančnih tirnicah z Jupitrom ali katerim drugim planetom. Ker ima Jupiter ponavljajoč se vpliv, privlači delce tako, da bi ostali v vedno enakem relativnem položaju. To ustvarja nitasto strukturo.

Drugi vpliv je možno srečanje s planetom. Ko meteoroid leti mimo Zemlje, se lahko pospeši ali pa zavre. To povzroča vrzeli v prašnem področju, kar se pozna pri naslednjem srečanju s planetom.

Tretji vpliv je sevalni tlak, ki potiska manjše delce v tirnice dalje od Sonca. Večji delci pa ne čutijo sevalnega tlaka v tolikšni meri. To povzroči, da včasih nastanejo meteorski roji z bolj svetlimi meteorji, drugič pa z manj svetlimi.

Drugi jeziki
Afrikaans: Meteoorreën
العربية: زخة شهب
azərbaycanca: Meteor seli
български: Метеорен поток
čeština: Meteorický roj
Deutsch: Meteorstrom
English: Meteor shower
Esperanto: Meteorfluo
euskara: Ozar-izar
magyar: Meteorraj
Bahasa Indonesia: Hujan meteor
日本語: 流星群
한국어: 유성우
Lëtzebuergesch: Meteorstroum
Limburgs: Meteorezwerm
latviešu: Meteoru plūsma
македонски: Метеорски дожд
മലയാളം: ഉൽക്കമഴ
Bahasa Melayu: Pancuran meteor
Plattdüütsch: Meteorstroom
Nederlands: Meteorenzwerm
norsk nynorsk: Meteorsverm
português: Chuva de meteoros
srpskohrvatski / српскохрватски: Meteorski pljusak
Simple English: Meteor shower
slovenčina: Meteorický roj
српски / srpski: Метеорски рој
svenska: Meteorregn
Türkçe: Meteor yağmuru
українська: Метеорний потік
Tiếng Việt: Mưa sao băng
中文: 流星雨
粵語: 流星雨